SiOL-optika
Re: SiOL-optika
Uredu, pa dejmo takole:
Konkretne razloge za potrebno velikega uploada mi povej. (seveda tukaj ne upoštevamo podjetja)
Konkretne razloge za potrebno velikega uploada mi povej. (seveda tukaj ne upoštevamo podjetja)
Re: SiOL-optika
Da ko sesnem CD, lahko tega posljem kolegu v 7 minut. Da od njega cuknem datoteko, ki jo rabim. Da ko posiljam slike za razvijat ne rabim gret sobe z kistro. Da lahko drzim ratio ne da bi brencal z kiblo cel dan. Da lahko potegnem z svojega servercka kaj rabim ko sem pri komu. Nasplosno hitreje je bolje, ce bi se drzali nacela da gre z manj ne bi sli naprej nikoli. Osebno rabim 100/100 pa mislim da je ok za zdaj.
Zadnjič spremenil ipsilon5, dne 31. Jul 2007 ob 20:44, skupaj popravljeno 1 krat.
Re: SiOL-optika
Aha vidim v katero smer razmišljaš....
Za razliko od tebe, pa večina, pa mislim, da to ni samo 10% ampak dosti več, ne počne tega kar ti in se jim ne mudi tolko kot tebi, uporablja drugačne vire pošiljanja oz. prejemanja. Pa si tudi uzame čas za kaj drugega kot cukanje filmov z interneta, recimo kino, malo realnega življenaja, zabave, mogoče z nakupom original video oz. avdio posnetka pomaga filmski in glasbeni industriji za razvoj.... in še bi lahko komentiral tvoj odgovor.
Za razliko od tebe, pa večina, pa mislim, da to ni samo 10% ampak dosti več, ne počne tega kar ti in se jim ne mudi tolko kot tebi, uporablja drugačne vire pošiljanja oz. prejemanja. Pa si tudi uzame čas za kaj drugega kot cukanje filmov z interneta, recimo kino, malo realnega življenaja, zabave, mogoče z nakupom original video oz. avdio posnetka pomaga filmski in glasbeni industriji za razvoj.... in še bi lahko komentiral tvoj odgovor.
Re: SiOL-optika
Da:) Posiljajo si CD-je po snailmailu. Kupujejo kupe originalnih DVD-jev in se drzijo za roek in sprehajajo. Ravno zato ko sem ti rekel da lahko nardis ratio za 10 min pomeni da ne mislim cel dan sedet za racunalnikov. Kupo sem pa tudi ze dovolj DVDjev, tako da ne meni o pomaganju industrije:) Mah saj vseeno Tole je offtopic, optiko naj mi da kdo pride do mene, ko bosta pa dva bom pa vzel od onega ko ma ethernet. Evo popravo sem izjavo da ne navijas za industrijo:)
- Flux
- Faca
- Prispevkov: 138
- Pridružen: 18. Mar 2006 ob 11:16
- T-2: Še nimam
- Paket: Adsl 2+ 10/1
- Kraj: Ljubljana -Brod
- Kontakt:
Re: SiOL-optika
PPPoE ne potrebuje nikakršne procesorske moči. Implementacija enkapsulacije v siliciju je trivialna, podpirajo ga jo vsi proizvajalci integriranih vezij za to področje. Kar se je tebi "zgodilo" je posledica implementacije sistema na strojnem (60ns EDO RAM + 8bit podatkovno vodilo) in programskem nivoju (štiri kopiranja iz pomnilnika v pomnilnik + vsaj 3 prehodi med us in ks) in samo še en dokaz več, kako se lahko brez poznavanja osnov narobe sklepa in ustvarja popolnoma napačne zaključke. Ker pri PPPoE protokolu največ "procesorske moči" porabi ravno PPP sam, bi bilo zanimivo razmišljati kako delujejo recimo moderni HDSPA mobilni telefoni, ki očitno nimajo prehudih težav z prenosom podatkov, kljub temu, da je za povezavo med računalnikom in telefonom uporabljen ravno zloglasni PPP.
Sicer pa je nekaj splošnih plusov PPP(oE) protokola:
- Omogoča jasno razmejitev posameznih sej
- Poenostavi preverjanje pravilnosti delovanja opreme na uporabnikovi strani
- Poenostavi delovanje OSS
- Preprečuje drobljenje omrežja (pri pametni uporabi)
- Lažji nadzor nad izgubami
Seveda pa ima vsaka stvar tudi nekaj slabosti. Pri PPPoE je največja in največkrat citirana slabost ta, da ima vsak poslan in prejet paket tudi svoje režijske podatke. To pa ima za posledico:
- Zmanjšan MTU, kar velikokrat zmede "čudne" usmerjevalnike
- Zmanjšana končna pasovna širina zaradi dodatnih režijskih podatkov
Sedaj pa nekaj matematike:
- V idealnem svetu se preko Ethernet omrežja (ali omrežja, ki ga posnema) prenaša pakete, katerih podatkovni del je lahko velik do 1500 bytov. Ethernet sam na to doda svojih 18 ali 22 (če uporabljamo 802.1p/q) bytov. Kar pomeni, da že samo Ethernet omrežje naredi 1500/1518 = 1,19% režije. Po ethernetu želimo prenašati IP pakete, kar nam doda najmanj 20 bytov novih režijskih podatkov. Za podatke nam tako ostane 1500-20 = 1480 bytov, kar pomeni, da imamo sedaj že 1480/1518 = 2,5% režije. Seveda sami IP paketi ne pomagajo veliko, ker želim vzpostaviti TCP povezavo. Pri prenosu pa ima vsak takšen (Ethernet + IP + TCP) paket vsaj še dodatnih 20 bytov režijskih podatkov. To pomeni, da lahko sedaj v vsakem paketu prenesem največ 1460 bytov podatkov. Torej 1460/1518 = 3,82% režijskih podatkov. Če v tej verigi uporabimo še PPPoE, to pomeni, da dodamo še 8 bytov režijskih podatkov: 1452/1518 = 4,35% vseh režijskih podatkov. To pomeni, da nas PPPoE sam stane cca. (1460-1452)/1518 = 0,53%. 0,53% je najmanjša številka v celotni verigi.
0,53% je torej končna številka, "koliko slabše" je imeti PPPoE namesto "golega" Ethernet omrežja.
Me pa zanima, zakaj se nihče ni posvetil prednostim in slabostim uporabe "navadnega" DHCP protokola? Recimo, da so očitne slabosti kar tukaj:
- Natančna razmejitev sej ni možna
- OSS hitro postane bolj kompleksen, ker se vse spremembe tičejo več komponent v omrežju
- Prenos statičnih IP naslovov med različnimi omrežji/regijami ni trivialno, ali pa se ga sploh ne omogoča
- Ker DHCP ne omogoča avtorizacije na transportnem nivoju, izgub ni možno slediti
- Bolj kompleksna konfiguracija omrežnih naprav
- Težave pri hitrem recikliranju IP naslovov v omrežju
So pa tudi prednosti:
- Izjemno enostavna osnovna postavitev OSS
- Resnična always-on povezava za stranke
- Nobenega opletanja z uporabniškimi imeni in gesli
- Enostavnejša namestitev naprav pri stranki
Katera rešitev je boljša? Težko reči. Vsaka ima svoje prednosti in svoje slabosti. Kabelski operaterji in manjši ISP-ji večinoma uporabljajo DHCP varianto. "Klasični" ISP-ji zaradi zgodovinske navezanosti večinoma uporabljajo PPP(oE) varianto. Če ni ravno kakšnega zelo hudega poslovnega razloga za drugačno varianto, podjetje ostane pač pri tisti, pri kateri se njihovi zaposleni najbolje znajdejo. Ni pa nič čudnega, če se tudi znotraj enega samega podjetja (Telekom) za različne storitve uporabljajo različni pristopi, čeprav to ni ravno najbolj pametna odločitev, ker to samo povečuje stroške vzdrževanja tovrstnih hibridnih omrežij.
By BlueRunner -> Slo-tech.
Sicer pa je nekaj splošnih plusov PPP(oE) protokola:
- Omogoča jasno razmejitev posameznih sej
- Poenostavi preverjanje pravilnosti delovanja opreme na uporabnikovi strani
- Poenostavi delovanje OSS
- Preprečuje drobljenje omrežja (pri pametni uporabi)
- Lažji nadzor nad izgubami
Seveda pa ima vsaka stvar tudi nekaj slabosti. Pri PPPoE je največja in največkrat citirana slabost ta, da ima vsak poslan in prejet paket tudi svoje režijske podatke. To pa ima za posledico:
- Zmanjšan MTU, kar velikokrat zmede "čudne" usmerjevalnike
- Zmanjšana končna pasovna širina zaradi dodatnih režijskih podatkov
Sedaj pa nekaj matematike:
- V idealnem svetu se preko Ethernet omrežja (ali omrežja, ki ga posnema) prenaša pakete, katerih podatkovni del je lahko velik do 1500 bytov. Ethernet sam na to doda svojih 18 ali 22 (če uporabljamo 802.1p/q) bytov. Kar pomeni, da že samo Ethernet omrežje naredi 1500/1518 = 1,19% režije. Po ethernetu želimo prenašati IP pakete, kar nam doda najmanj 20 bytov novih režijskih podatkov. Za podatke nam tako ostane 1500-20 = 1480 bytov, kar pomeni, da imamo sedaj že 1480/1518 = 2,5% režije. Seveda sami IP paketi ne pomagajo veliko, ker želim vzpostaviti TCP povezavo. Pri prenosu pa ima vsak takšen (Ethernet + IP + TCP) paket vsaj še dodatnih 20 bytov režijskih podatkov. To pomeni, da lahko sedaj v vsakem paketu prenesem največ 1460 bytov podatkov. Torej 1460/1518 = 3,82% režijskih podatkov. Če v tej verigi uporabimo še PPPoE, to pomeni, da dodamo še 8 bytov režijskih podatkov: 1452/1518 = 4,35% vseh režijskih podatkov. To pomeni, da nas PPPoE sam stane cca. (1460-1452)/1518 = 0,53%. 0,53% je najmanjša številka v celotni verigi.
0,53% je torej končna številka, "koliko slabše" je imeti PPPoE namesto "golega" Ethernet omrežja.
Me pa zanima, zakaj se nihče ni posvetil prednostim in slabostim uporabe "navadnega" DHCP protokola? Recimo, da so očitne slabosti kar tukaj:
- Natančna razmejitev sej ni možna
- OSS hitro postane bolj kompleksen, ker se vse spremembe tičejo več komponent v omrežju
- Prenos statičnih IP naslovov med različnimi omrežji/regijami ni trivialno, ali pa se ga sploh ne omogoča
- Ker DHCP ne omogoča avtorizacije na transportnem nivoju, izgub ni možno slediti
- Bolj kompleksna konfiguracija omrežnih naprav
- Težave pri hitrem recikliranju IP naslovov v omrežju
So pa tudi prednosti:
- Izjemno enostavna osnovna postavitev OSS
- Resnična always-on povezava za stranke
- Nobenega opletanja z uporabniškimi imeni in gesli
- Enostavnejša namestitev naprav pri stranki
Katera rešitev je boljša? Težko reči. Vsaka ima svoje prednosti in svoje slabosti. Kabelski operaterji in manjši ISP-ji večinoma uporabljajo DHCP varianto. "Klasični" ISP-ji zaradi zgodovinske navezanosti večinoma uporabljajo PPP(oE) varianto. Če ni ravno kakšnega zelo hudega poslovnega razloga za drugačno varianto, podjetje ostane pač pri tisti, pri kateri se njihovi zaposleni najbolje znajdejo. Ni pa nič čudnega, če se tudi znotraj enega samega podjetja (Telekom) za različne storitve uporabljajo različni pristopi, čeprav to ni ravno najbolj pametna odločitev, ker to samo povečuje stroške vzdrževanja tovrstnih hibridnih omrežij.
By BlueRunner -> Slo-tech.
-
- Starešina
- Prispevkov: 1523
- Pridružen: 18. Mar 2006 ob 13:16
- T-2: Že imam
- Paket: Brezčasni VDSL, paket TV+tel
- Kraj: Ljubljana
- Kontakt:
Re: SiOL-optika
Ja, res super, kopirat poste iz drugega foruma... Saj link bi lahko dal, da mi ni treba spet pisat odgovora na ta post.
Re: SiOL-optika
Hmm, ne vem ce so to ravno neke slabosti
- Natančna razmejitev sej ni možna
V kaksnem smislu to. Seje se delajo na nivoju IP protokola in jih ni tezko slediti. Ce pa misli delitev prometa, a te naprave niso zmozne delovat ko switch in deliti promet po portih ne da bi vsi slisali ves promet. Seveda so. Seje potekajo skupaj samo po uplinkih
- OSS hitro postane bolj kompleksen, ker se vse spremembe tičejo več komponent v omrežju
Pa kaj?
- Prenos statičnih IP naslovov med različnimi omrežji/regijami ni trivialno, ali pa se ga sploh ne omogoča
Za to obstajajo rute, ni pa tako trivialno.
- Ker DHCP ne omogoča avtorizacije na transportnem nivoju, izgub ni možno slediti
WTF, das jim staticne IP naslove in vezes na kak MAC ...
- Bolj kompleksna konfiguracija omrežnih naprav
Ne prevec kompleksna.
- Težave pri hitrem recikliranju IP naslovov v omrežju
Zakaj?
- Natančna razmejitev sej ni možna
V kaksnem smislu to. Seje se delajo na nivoju IP protokola in jih ni tezko slediti. Ce pa misli delitev prometa, a te naprave niso zmozne delovat ko switch in deliti promet po portih ne da bi vsi slisali ves promet. Seveda so. Seje potekajo skupaj samo po uplinkih
- OSS hitro postane bolj kompleksen, ker se vse spremembe tičejo več komponent v omrežju
Pa kaj?
- Prenos statičnih IP naslovov med različnimi omrežji/regijami ni trivialno, ali pa se ga sploh ne omogoča
Za to obstajajo rute, ni pa tako trivialno.
- Ker DHCP ne omogoča avtorizacije na transportnem nivoju, izgub ni možno slediti
WTF, das jim staticne IP naslove in vezes na kak MAC ...
- Bolj kompleksna konfiguracija omrežnih naprav
Ne prevec kompleksna.
- Težave pri hitrem recikliranju IP naslovov v omrežju
Zakaj?
-
- Starešina
- Prispevkov: 1523
- Pridružen: 18. Mar 2006 ob 13:16
- T-2: Že imam
- Paket: Brezčasni VDSL, paket TV+tel
- Kraj: Ljubljana
- Kontakt:
Re: SiOL-optika
tele tvoje prednosti DHCPja bi lahko raje pisal kot slabosti PPPoE:
- ni always-on povezave za stranke
- mnogo opletanja z uporabniškimi imeni in gesli
- zapletena namestitev naprav pri stranki
- ne pozabimo na ping, kje ste igračarji..
Torej, katera rešitev je boljša? Enostavno: zakaj bi dajal še nekaj čez ethernet, če to ni potrebno? Se pa močno strinjam s tole izjavo: "Klasični" ISP-ji zaradi zgodovinske navezanosti večinoma uporabljajo PPP(oE) varianto". Torej, če vas je povozil čas,... je to čist kul.
mitja_i, http://www.slo-tech.com/script/forum/iz ... &mesto=199
- ni always-on povezave za stranke
- mnogo opletanja z uporabniškimi imeni in gesli
- zapletena namestitev naprav pri stranki
- ne pozabimo na ping, kje ste igračarji..
Torej, katera rešitev je boljša? Enostavno: zakaj bi dajal še nekaj čez ethernet, če to ni potrebno? Se pa močno strinjam s tole izjavo: "Klasični" ISP-ji zaradi zgodovinske navezanosti večinoma uporabljajo PPP(oE) varianto". Torej, če vas je povozil čas,... je to čist kul.
mitja_i, http://www.slo-tech.com/script/forum/iz ... &mesto=199
-
- Nergač
- Prispevkov: 1197
- Pridružen: 23. Mar 2006 ob 17:05
- T-2: Še nimam
- Paket: 700/60
- Kraj: Ind. cona Celje Vzhod
Re: SiOL-optika
mitja_i, pri nas ni nobenega ponudnika, ki bi imel svoje omrežje. Vse gre preko Telekomovega RADIUS strežnika .
http://WWW.power-server.si ( v izdelavi)
Re: SiOL-optika
To nisem vedel. Kaj ce mas Volja ADSL se dela authentifikacija na Telekomovem RADIUS-u? Grozljivka.
Re: SiOL-optika
Glede na slike, ki so v PDF-ju za partnerski program telkota so radius serverji pri ponudnikih samih in ne pri telekomu.
----------------
over and out
----------------
over and out
----------------
Re: SiOL-optika
Zakaj pa mora biti operaterjev RADIUS povezan z telekom RADIUSOM. Samo zahteva al se dejansko vrsi neka authentifilacija na Telekom RADIUSu.
1:15 = agregacija?
1:15 = agregacija?