Neuradni forum uporabnikov T-2
https://t-2.rula.net/
Stare televizije ne bodo nič zastarele, saj za vsak še tako star tv lahko dokupiš DVB-T sprejemnik za 100-150 EUR, in boš lahko gledal dig. programe, seveda pretvorjene na "analogno" tv škatlo. Zastarel bo tudi kakšen novejši LCD ali plazma tv z vgrajenim MPEG4 DVB-T tunerjem (ali kdor ima že "zunanji" DVB-T sprejemnik), ki ne podpira AAC kodiranja zvoka, pa bo čez kako leto samo slika brez soundamusic95 napisal/-a:http://24ur.com/novice/slovenija/stare- ... arele.html
Ja drugo leto se nam obeta nekaj ... Ali to tudi kaj pomeni za našo IP TV?
(vsaj v multipleksu B bodo v prihodnje oddajali programe v AAC načinu).
Naslov članka je res bedast... nepoučen človek bi to razumel kot prehod iz SD na HD... v resnici je pa še vedno isto sranje, samo prešli bomo iz analognega v digitalno predvajanje.Ris3d napisal/-a:Stare televizije ne bodo nič zastarele...
, za naprej si ne obremenjujem misli, saj so televizije postale kot računalniku v pomenu inovacij, tako rekoč vsak mesec že kakšen nov patent in nov model z izboljšanimi lastnostmi . Pol bi kupu in bi mi blo žal zakaj nisem počakal še malo 
. Tako da sem se odloču bom kar čakal na oled 
Jaz tega nisem slišal... sem pa slišal, da je Avstija to naredila!btw : a se ni enkrat govorilo, aja govorice so bile samo da naj bi država subvencionirala dekoderje, joj recesija je sj**ala situacijo
več itak na:Teletekst in podnapisi
Med najpomembnejše "stranske" funkcije televizorjev spada prikaz podnapisov in teleteksta. Predstavljali bi si, da s tem ne more biti posebnih težav, saj je to nekaj, kar prikazuje že stari analogni televizor. Pa žal ni tako.
Pri analognem oddajanju dobimo v enem frekvenčnem kanalu zakodirane vse informacije, potrebne za prikaz - sliko, zvok in teletekst. Vse je spravljeno v isti signal. Pri digitalni televiziji so ti podatki razdeljeni. Slika je spravljena v svoj tok, prav tako zvok (ali več zvočnih posnetkov za isto sliko), teletekst in podnapisi DVB (v enem ali več jezikih). Ti tokovi so sicer prepleteni, a na paketni ravni (multipleksiranje), sprejemnik pa jih razplete in obravnava vsakega zase. Iz slike, trenutno izbranega zvočnega kanala in teleteksta mora sestaviti signal PAL, ki ga pošlje televizorju. Na srečo je vse to neodvisno od kodiranja slike (MPEG 2 ali 4) ter že dodobra razvito in preizkušeno. S teletekstom zato ne boste imeli težav - a le, če je med sprejemnikom in televizorjem potegnjena analogna povezava.
Zaplete se pri digitalnih povezavah HDMI. V standardu namreč niso predvideli prostora za nikakršne dodatke, kakor je na primer teletekst. Po HDMI je mogoče prenašati samo sliko in zvok. Zato mora v tem primeru vlogo obdelave in prikaza teletekstnih informacij prevzeti nase sprejemnik, ki potem teletekst odda televizorju že zapisan v sliko. Če so izdelovalci televizorjev počasi prišli do tega, da v spodoben televizor sodi dober čip za dekodiranje teleteksta z nekaj megabajti pomnilnika za predpomnjenje strani, pa izdelovalci sprejemnikov DVB-T vanjo vgrajujejo najcenejšo možno robo. Teletekstni dekoderji v sprejemnikih zato navadno hranijo le nekaj strani in imajo težave s šumniki. Približno polovica sprejemnikov na našem preizkusu je namesto šumnikov kazala kar sičnike.
Pri podnapisih pa je zgodba še bolj zapletena. DVB-T omogoča vse dosedanje načine prikaza podnapisov in dodaja še enega.
Trenutno lahko gledate dve vrsti podnapisov - tiste, ki so narisani čez sliko in se jih ne morete znebiti (v branži jim pravijo "odprti"), ter teletekstne podnapise. Slednje lahko prižgete ali ugasnete - enostavno tako, da odprete teletekst in prikažete posebno stran s podnapisi. V zadnjem času ima RTV Slovenija 1 na ta način podnaslovljene večerne risanke. Storitev je pri nas namenjena predvsem gluhim gledalcem. V marsikateri bolj razviti evropski državi je teletekstnih podnapisov bistveno več in so pri nekaterih oddajah na voljo v raznih jezikih. Vodi verjetno BBC, katerega program Prime lahko gledamo tudi na slovenskih kabelskih omrežjih in oddaja podnapise tudi v osmih jezikih za eno samo oddajo. Teletekstni podnapisi so torej strahovito praktični, a grdi. Črke namreč riše čip, ki ima vgrajeno pisavo nespremenljive širine, namenjene prikazu teleteksta.
