Odgovor
Napisal/-a Vennon » 7. Nov 2011 ob 21:33
4.10.2011 USODA T-2 V ROKAH SODIŠČA!
Na mariborskem okrožnem sodišču se je s pričanjem finančnega izvedenca Draga Dubrovskega končal narok, na katerem se odloča o ugovoru Telekoma Slovenije zoper vodenje postopka prisilne poravnave v družbi T-2. Izvedensko mnenje omenjeni telekomunikacijski družbi ni šlo preveč na roko, zadnjo besedo o morebitnem stečaju pa bo podalo sodišče.
Kot je pojasnil Dubrovski, načrt finančnega prestrukturiranja T-2 ni na tako trdnih nogah, da bi lahko brezpogojno zatrdil, da bo predlagana prisilna poravnava lahko uspešna. Problematični se mu zdijo predvsem načini poplačila, ki temeljijo predvsem na obljubljenem dobičku v naslednjih desetih letih in to kljub temu, da doslej družba z dobičkom še nikoli ni poslovala.
"Vsaj po mojem mnenju obstaja manj kot polovična možnost, da bo obljubljeno poplačilo izvedeno," je dejal finančni izvedenec, ki se mu sicer zdi pozitivno to, da so na naroku slišali o nekaterih možnostih dokapitalizacije in novih lastnikih, kar sanacijo podjetja postavlja na dosti bolj trdne temelje. Vendar ob tem dodaja, da tega v načrtu, ki ga je analiziral, ni bilo navedenega.
'Vztrajali bodo pri zahtevi za stečaj'
Pravni zastopnik Telekoma Marko Zaman je po koncu naroka povedal, da je izvedenec tokrat le potrdil tisto, kar njegova stranka že ves čas trdi. Podpisanih izjav upnikov, da nameravajo lastniško vstopiti v T-2, ni želel komentirati, saj da te niso v ničemer zavezujoče, zato bodo vztrajali pri zahtevi za stečaj in verjamejo, da ima sodišče zdaj dovolj informacij, da bo lahko sprejelo odločitev.
Iz Telekoma so ob tem znova opozorili, da jim gre v primeru T-2 zgolj za zaščito terjatev do te družbe, ki znašajo okrog 20 milijonov evrov. Uvedbo stečaja so predlagali zato, ker so po njihovem mnenju načrt finančnega prestrukturiranja oziroma elementi prisilne poravnave T-2 zasnovani na nerealnih in neizvedljivih temeljih.
"Verjamemo, da bo to dokazala tudi neodvisna strokovna ocena. Po našem mnenju si upniki družbe T-2 od stečaja lahko obetajo večje poplačilo zapadlih terjatev kot v primeru prisilne poravnave," še dodajajo v Telekomu.
Nasprotnega mnenja so v upravi T-2, kjer menijo, da bo sodišče izjave upnikov za pripravljenost na konverzijo terjatev v lastniške deleže pri svojem odločanju upoštevalo. Kot je danes povedal predsednik uprave Uroš Rožič, načrt finančnega prestrukturiranja predvideva 44-odstotno poplačilo v naslednjih devetih letih, z izjavami o podrejenosti terjatev v višini 73 milijonov evrov ter dokapitalizaciji družbe pa verjamejo, da je ta več kot sposobna poplačati svoje terjatve.
"Mi smo tudi v načrtu v prvem letu načrtovali izgubo, v drugem letu pa je že predviden dobiček. Okoli 100 upnikov so gospodarske družbe z opravilno in poslovno sposobnimi vodstvi, zato so verjetno uspeli preučiti naš načrt sanacije in mu verjamejo. Upnik, s katerim imamo v tem postopku težave, pa kot naš glavni konkurent na trgu zasleduje tudi nekatere druge interese," na vprašanje o tem, ali poplačilo upnikov dejansko temelji samo na obljubljenem dobičku v naslednjih letih, odgovarja Rožič.
Ob tem je Rožič še povedal, da je NLB v ponedeljek podala izjavo, s katero je izrazila podporo postopku prisilne poravnave pred stečajem ter v njej tudi ocenila, da je prisilna poravnava za upnike ugodnejša. Konkretno o pogajanjih, ki potekajo z največjo državno banko, ni želel govoriti, je pa ocenil, da gredo v pravi smeri.
Upniki že sprejeli sklep o dokapitalizaciji
Da je prisilna poravnava boljša za upnike, je v Mariboru potrdil tudi predsednik upniškega odbora in predstavnik z načrtovano konverzijo terjatev največjega lastnika Gratela Gorazd Tršan. Kot je dejal, so upniki že v okviru upniškega odbora sprejeli sklep o dokapitalizaciji podjetja s stvarnimi vložki, a jim obstoječi lastnik Zvon Ena Holding tega ni dovolil. Pozneje so sprejeli sklep o dokapitalizaciji z denarnimi vložki ter podprli tudi prisilno poravnavo. Zdaj jih sicer čaka še tožba Zvona Ena, ki ne priznava razlastitve, a Tršan meni, da ta nima nobene pravne podlage.
=> boljše poslovanje, nižja zadolženost, več strank!
