t2 ima v letu 2010, 101 mil. zgube in 44 mil. prihodkov

[jakat2]

Za januar kaže nekoliko bolje. Malo velika luknja se mi zdi po deležu, pa ne vem kako to računajo?


rtvslo poslovanje 2010

finance januar 2011

[feeltch]

Link do financ deluje samo registriranim

[slow_slow]

finance januar 2011


Insolventna telekomunikacijska družba T-2 je imela januarja več kot štiri milijone evrov prihodkov, pred amortizacijo pa 640 tisoč evrov dobička, izguba iz poslovanja je znašala 644 tisoč evrov, pod črto je imel T-2 skoraj 1,2 milijona evrov čiste izgube. Če družba želi poslovati pozitivno, mora nujno povečati prihodke. Če pogledamo izkaz finančnih tokov, vidimo, da je oktobra lani družba skoraj ustavila vse naložbe in plačevanje obresti.

Januarja so imeli 2,6 milijona evrov pozitivnega denarnega toka pri poslovanju, v blagajni pa imajo 7,6 milijona evrov gotovine. Tržni delež družbe pri UMTS-telefoniji raste in je konec leta 2010 znašal 1,3 odstotka. V zadnjem poročilu APEK so se tržni deleži mobilnih operaterjev nekoliko premešali. Mobitelov se je zmanjšal, njegove stranke pa je pobral Simobil , ki ima že 29,2 odstotka trga.

[SM9/125]

tooo samo tako naprej

[toXic]

finance januar 2011
Če družba želi poslovati pozitivno, mora nujno povečati prihodke.

Tukaj pa naročniki spet potegnemo ˝takratko˝

[roCkY]

V prazne omarice optiko pripeljat, nekaj priklopov za popedenat, naročnike na bakru pridobit,... nima vpliva na trnutne naročnike.

Upam, da se v našem koncu kaj premakne. Če bi optika špilala 2 leti bi bilo kar nekaj na računu podjetja. Je pa seveda še kar nekaj za vložiti. Ko je prišla predpredlanska zima se je nehalo do hiš kopat tudi tam kjer je primarna kanalizacija izvedena, ...

[Seeker]

T-2 zagona za normalno furanje mobilne telefonije NIMA in naj se te investicije losa. Prodaja frekvenc, baznih postaj (Simobilu?) in ostale mobilne opreme. Boljše met dobro stanje na trgu fiksnih komunikacij kot napol na obeh trgih.

[KoMar]

Se strinjam.

[Hevidi]

http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042424674

...še naprej posluje s krepko (čisto) izgubo, pa se za črnimi oblaki že kaže sonce!!!

Tole mislim, da je prva pozitivna novica o T-2 v 2 letih, ufff....

[martis]

VEČER, 18.2.2011

Telekomunikacijska družba T-2 iz Maribora, od 13. januarja v prisilni poravnavi, ki navadnim upnikom predlaga nekaj več kot tretjinsko poplačilo dolgov v osmih letnih obrokih do konca leta 2018, bo morala svojo ponudbo izboljšati. Upniki z nezavarovanimi terjatvami se s predlagano sanacijo in z načrtom finančnega prestrukturiranja ne strinjajo, saj jim želi podjetje v večinski, 95,2-odstotni lasti zadolženega Zvona Ena Holding (tega obvladuje Gospodarstvo Rast mariborske nadškofije in celjske ter murskosoboške škofije) odpisati okoli sto milijonov evrov. Zato od uprave T-2, ki jo vodi direktor Uroš Rožič, najkasneje do sredine prihodnjega meseca pričakujejo spremembe. Če posluha ne bo, obstaja velika verjetnost, da se bo nad mariborskega operaterja z 203 zaposlenimi zgrnil še večji črn oblak - stečaj.

Bo Zvonu Ena "odzvonilo"?

Za ugodnejše poplačilo ali konverzijo terjatev v kapitalski vložek se najbolj glasno bori največji navadni upnik s skoraj 76 milijoni evrov terjatev, kranjsko podjetje Gratel (njegov lastnik in prokurist je Jurij Krč), ki je za T-2 gradilo telekomunikacijsko omrežje. Gorazd Tršan, Gratelov zastopnik in predsednik devetčlanskega upniškega odbora, meni, da je "konverzija bodisi nezavarovanih ali zavarovanih terjatev upnikov v kapital za dolgoročno finančno sanacijo T-2 vsekakor potrebna. Sicer Gratel obstoječega načrta ne po podprl," opozarja Tršan. To pomeni, da bo glasoval proti prisilni poravnavi. Med zahtevami, ki jih je na seji oblikoval upniški odbor, sta še ponovna cenitev premoženja, nepremičnin in omrežja ter ponovna opredelitev stopnje zavarovanja ločitvenih upnikov.

Da sodelovanje z upravo T-2 ni dobro, je pa korektno, omenja Tršan in poudarja: "Želimo si, da bi podjetje T-2 ostalo na trgu in se razvijalo. Poskušali bomo delovati konstruktivno, če bodo takšni tudi predlogi poslovodstva."

Ali lahko vstop upnikov v lastništvo T-2 pomeni, da se bodo insolventnemu Zvonu Ena zmanjšale upravljavske pravice, ali sta možna razlastninjenje in povsem nova lastniška struktura, je še nedorečen scenarij. Kakšen kapitalski delež je za Kranjčane sprejemljiv, Tršan pojasnjuje, da se bodo odločali neposredno ob novem predlogu. Če ga ne bo, "se bojim, da prisilna poravnava ne bo izglasovana", generalno atmosfero poslovnih partnerjev povzema predsednik upniškega odbora in napoveduje možnost stečajnega postopka. S stečajem je podjetju T-2 oktobra lani že grozil Telekom Slovenije. Temu tedvajevci dolgujejo več kot deset milijonov evrov. Med podjetjema poteka tudi sodni spor zaradi očitanega omejevanja dostopa na trgu.

Uspeh na račun naročnikov

Največji dolg ima mariborska telekomunikacijska družba do Nove Ljubljanske banke, ki ima 124,8 milijona evrov zavarovanih terjatev. Skupno je T-2 dolžan približno 238 milijonov evrov. Za Gratelom in Telekomom so med največjimi upniki s pravico odločanja o prisilni poravnavi Lokainvest (7,7 milijona evrov terjatev), Mobitel (2,5 milijona evrov), Združenje skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije (dva milijona evrov), finska Nokia Siemens Networks in Smart com. Koliko terjatev bo dejansko priznanih, bo odločila prisilna upraviteljica Milena Sisinger, ki od preteklega ponedeljka, ko se je iztekel rok za prijavo terjatev, zbira in pregleduje dokumentacijo.

Sisingerjeva upa v uspeh finančnega prestrukturiranja in svetlejšo prihodnost trenutno kapitalsko neustreznega podjetja. Njegovo poslovanje ocenjuje kot zadovoljivo: "T-2 ima močan pozitivni finančni tok," pravi. Tega ustvarja približno 120 tisoč naročnikov telefonije, interneta oziroma televizije. Se pa na njihove račune obeša tudi strategija, s katero bo cerkveni operater poskušal splavati iz rdečih številk. Med ukrepi so spremenjene cene storitev (januarska podražitev), zmanjšanje števila delavcev in povečanje števila naročnikov. Cilj je predvsem "poloviti" poslovne uporabnike, saj je dosežen prihodek povprečnega uporabnika na poslovnem delu za 23 odstotkov večji od povprečnega prihodka navadnega uporabnika, ugotavlja poslovodstvo T-2. "Uspeh T-2 je realen, seveda če obdržijo obstoječi nivo naročnikov in če ostane poplačilo upnikov 34,6-odstotno," zaključuje prisilna upraviteljica in omenja še en ključni element, ki je za razvoj oziroma obstoj družbe nujen - dokončanje izgradnje optičnega omrežja.

[d_g]

http://www.reporter.si/index.php?option ... &Itemid=59

Nedelja, 20. februar 2011
Reporter, številka: 08
Vizionarja Mirko Krašovec in Miran Kramberger sta zapeljala podjetje T-2 in z njim mariborsko nadškofijo v pogubo.--------------------------------------------------------------------------------
Vizionarja Mirko Krašovec in Miran Kramberger sta zapeljala podjetje T-2 in z njim mariborsko nadškofijo v pogubo. Krašovec je želel, da si Cerkev utrdi položaj s politiko in gospodarstvom, zato je podprl podjetne Krambergerjeve načrte s telekomunikacijskim podjetjem.

Še vedno ni znano, kakšen bo razplet težav mariborskega telekomunikacijskega operaterja T-2. Zaradi dolga v višini 238 milijonov evrov se je podjetje znašlo v postopku prisilne poravnave, doslej predlagane rešitve pa za upnike niso sprejemljive. Medtem se je Miran Kramberger, ki je imel v T-2 vedno najmočnejši vpliv, četudi v njem ni bil nikoli zaposlen, že umaknil v podjetje MK-Institut. To pa ne pomeni, da se povsem umika iz zgodbe o gradnji optičnega omrežja.

Kot je za javnost povedal Uroš Rožič, direktor družbe T-2, naj bi bile za težak položaj, v katerem je ta operater, krive predvsem nekonkurenčne razmere na telekomunikacijskem trgu, še posebno nerešena razmerja do nacionalnega operaterja Telekom. Prav zato je T-2 januarja 2007 v dogovoru z odvetniško pisarno Mira Senice vložil odškodninsko tožbo proti Telekomu v višini 129,5 milijona evrov. Telekom je namreč z zapostavljanjem povzročal, da so se uporabniki interneta pogosteje odločali za Siol, hčerinsko podjetje Telekoma, kot pa za T-2.

Nasprotovanje prodaji
Nekoliko drugače je razloge za to, da se je imetje operaterja T-2 skrčilo na borih 20 odstotkov, pojasnil nadškof dr. Anton Stres, ki je januarja 2009 kot nadškof pomočnik v mariborski nadškofiji prevzel sanacijske naloge. Po njegovem je bila za T-2 najbolj usodna odločitev, da ustvari lastno optično omrežje. Ob tem je zgovorno razmišljanje Mateja Lahovnika, nekdanjega gospodarskega ministra in zagotovo dobrega poznavala razmer na telekomunikacijskem področju.

Lahovnik meni, da se pri projektih mariborskega podjetja Rast, ki je eden izmed najpomembnejših lastnikov T-2, ni nihče okoristil, je pa prepričan, da bo največ iztržil tisti, ki bo to družbo poceni kupil v postopku odprodaje. Medtem Uroš Rožič še vedno upa v uspešnost prisilne poravnave, s katero bi omogočili saniranje preteklih dolgov in izpeljavo načrtov, med katerimi je dokončanje gradnje optičnega omrežja. Obenem je že napovedal možnost, da se z vstopom novega partnerja spremeni sedanja lastniška sestava T-2.

Zanimivo je, da je prodaji v preteklosti vedno najbolj nasprotoval Miran Kramberger, ki je verjetno še danes prepričan, da gradnja optičnega omrežja, ki se ga je lotil T-2, ne more finančno spodleteti kljub veliki zadolženosti. Med tistimi, ki so dolgo verjeli v dolgoročen uspeh T-2, je bil zagotovo tudi Simon Zdolšek, predsednik uprave družbe Zvona Ena Holding. Tako je konec leta 2006 vložil 208.980 evrov in postal celo največji individualni lastnik T-2.

Svoj delež v tem podjetju, v katerem so se leta 2008 začele velike težave, je nato klub temu raje prodal septembra 2010. Manjši delež naj bi po poročanju Poslovnega Dnevnika kupilo podjetje I. J. Storitve, ki naj bi bilo v lasti Roze Mlakar Kukovič, ene izmed ustanoviteljev T-2. Podjetje I. J. Storitve, ki naj bi manjši delež odkupilo tudi od Dušana Zazijala, naj bi imelo v lasti 0,37 odstotka T-2.

Delež T-2 naj bi od Simona Zdolška lani odkupil tudi Miran Kramberger, zdaj imetnik 0,43- odstotnega lastniškega deleža, zanj pa naj bi, kot so navedli v Poslovnem Dnevniku, plačal le dva evra. Po zadnjih podatkih naj bi se Miran Kramberger že vključil v skupino, ki deluje v okviru Gratela, enega izmed najpomembnejših upnikov T-2, vendar nam v Gratelu na to vprašanje niso odgovorili.