Da malo vemo, kam gremo. Ne glede na vse, T-2 se vsekakor v končni fazi ne bo prodajal po delih prek stečaja, ker bi bilo to za upnike najmanj ugodno. Torej še mamo upanje, da bo T-2
preživel tako ali drugače.
Vložili so predlog za začetek prisilne poravnave: T2 ujel zadnji vlak pred stečajem
Poslovni dnevnik - ponedeljek, 03.01.2011; Tekst: Tomaž Modic;
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042414253
Ljubljana - Poslovodstvo T2 je tik pred novim letom na mariborsko okrožno sodišče vložilo predlog za začetek prisilne poravnave. Ker obubožani lastniki s cerkvenim Zvonom na čelu niso sposobni zagotoviti svežih sredstev, je bila najbrž to edina možnost, da sanirajo pretekle dolgove in se ne nazadnje izognejo stečaju, ki ga je predlagal Telekom Slovenije.
Vodstvo T2 je tik pred iztekom leta 2010 na mariborsko okrožno sodišče vložilo predlog za začetek prisilne poravnave, ki pa po zagotovilih direktorja T2 Uroša Rožiča ne bo vplivala na njihove naročnike.
Do danes so imeli namreč v T2 čas, da izpeljejo postopke, s katerimi bi odpravili morebitne razloge za insolventnost. Ob tem so v T2, ki ga vodi Uroš Rožič, poudarili, da bi prisilna poravnava omogočila normalizacijo poslovanja in "hkrati ne predstavlja nikakršnih ovir za poslovanje z naročniki", saj jim bodo tudi v prihodnje nemoteno zagotavljali naročene storitve.
Kolikšno poplačilo terjatev, v kolikšnem času in po kakšni obrestni meri obljubljajo upnikom, niso razkrili. Prav tako ni povsem jasno, kateri so tisti upniki, ki bodo odločali o prisilni poravnavi T2. Pravico do glasovanja imajo namreč tisti, ki bodo terjatve v roku, ki ga bo določilo sodišče, priglasili kot navadne. Za uspeh prisilne poravnave bo zatem T2 potreboval glasove upnikov z vsaj 60 odstotki terjatev.
Še največ je T2 dolžan bankam. Gre za skupaj 120 milijonov evrov sindiciranega posojila, ki ga je najel za gradnjo širokopasovnega omrežja, a je imel težave že pri plačilu drugega obroka v višini 8,6 milijona evrov. Vseeno je to posojilo med drugim zavarovano s hipoteko na optičnem omrežju v Ljubljani (Šiška) in Kranju, tako da banke, v primeru da terjatve prijavijo kot zavarovane, ne bi imele pravice glasovati o prisilni poravnavi, saj nanje ne bi vplivala.
Na nasprotni strani so veliki dobavitelji T2, v prvi vrsti Gratel, kmalu za njim pa še Telekom Slovenije, Smart Com ter drugi, ki jim T2 po zadnjih še znanih podatkov dolguje blizu 100 milijonov evrov. "Naše terjatve so zavarovane," je zatrdila Zdenka Remškar, prokuristka Smart Coma, in dodala, da se je poslovodstvo T2 držalo dogovora, sklenjenega v začetku leta. "Poplačali so nam polovico dolga (znašal naj bi štiri milijone evrov, op. p.). Sedanje poslovodstvo T2 se je izkazalo za verodostojno in vliva zaupanje, da bodo rešili družbo," je poudarila.
Bo torej prisilna poravnava učinkovala predvsem na visoke dolgove do Gratela in Telekoma, ki je, kot rečeno, zahteval stečaj T2? Prav Gratel, ki je v lasti enega najbogatejših Slovencev Jurija Krča, skuša namreč od T2 že dlje časa izterjati več deset milijonov terjatev. Da bi imeli te tako kot banke zavarovane s hipoteko na omrežju T2, v letnih izkazih ni mogoče zaslediti, v petek pa za pojasnila v povezavi s tem nismo uspeli priklicati pristojnih iz Gratela.
Velja pa opozoriti na izjavo, ki jo je vodstvo T2 dalo konec avgusta: "Gratel skupaj s preostalimi upniki, predvsem z NLB, že dlje časa dejavno sodeluje pri poslovni rešitvi, ki bi T2 omogočila premostiti velike finančne primanjkljaje in mu pomagati pri končanju projekta gradnje optične infrastrukture." Da bi poslovodstvo T2 prisilno poravnavo predlagalo brez posvetovanja z upniki, je tako bolj malo verjetno. Zaman smo v petek čakali tudi na odziv Telekoma, ki naj bi mu bil T2 dolžan že več kot 13 milijonov evrov. Znano je, da je sicer Telekom s predhodnimi odredbami "zamrznil" vsaj 2,5 milijona evrov sredstev na bančnih računih T2.
Konec lanskega leta je imel T2 tudi za 14,5 milijona evrov dolgoročnega dolga do lastnika - Zvona Ena Holdinga, a ga je nato marca letos pretvoril v lastniški kapital T2.
Ni skrivnost, da bi morebitni stečaj telekomunikacijskega operaterja dokončno potopil cerkveni holding, ki se prav tako ukvarja s sanacijo poslovanja. Če bi njegova ključna naložbo, ki jo zdaj vrednoti na kar 104 milijone evrov, šla v stečaj, bi jo moral namreč odpisati. Njegov kapital bi s tem zdrsnil v rdeče številke, Zvon Ena Holding pa bi posledično že izpolnjeval enega od pogojev za razglasitev insolventnosti. Ker se bodo upniki T2 prej odločali med postopkoma prisilne poravnave in stečaja, pa bi moral morebitne popravke vrednosti narediti šele po izidu glasovanja.
To verjetno ni kaj dobrega? V glavnem pa spet nič novega...
