Neuradni T-2 forum

DUTB mora še malo pregledati MK institut. Pa jim bo potem ziher računica bolj skupaj šla.

[PRIKAZ NASPROTNIH DEJSTEV 1]:
Miha Štepec (DUTB): "T-2 ne izpolnjuje zavez iz načrta finančnega prestrukturiranja, zaostaja po prihodkih, po čistem izidu, številu naročnikov. To pomeni, da družba izpolnjuje pogoj za insolventnost."
Poslovanje T-2 v ločenih izvedenskih mnenjih kot pozitivno ocenjujeta sodni izvedenki dr. Nadja Zorko in Viktorija Vehovec. Slednja v nasprotju z DUTB ugotavlja, da - kumulativno gledano – ni pomembnega odstopanja doseženih rezultatov družbe od načrtovanih. Ob upoštevanju zamika (gre za osemmesečno zakasnitev pričetka izvajanja spremenjenega načrta finančnega prestrukturiranja od načrtovanega datuma, saj je bila prisilna poravnava pravnomočna šele 24. 2. 2012) pa je načrt presežen za 1 %.

PRIKAZ NASPROTNIH DEJSTEV 2]:
Miha Štepec (DUTB): »T-2 ne bo izpolnila svojih obveznosti iz prisilne poravnave oziroma vsaj ne v načrtovani meri. To pomeni, da družba izpolnjuje pogoj za insolventnost.«
Doc. dr. Branko Mayr (sodni izvedenec za ekonomijo): »Na podlagi izvedenih pregledov poslovanja družbe T-2 in opravljenih analiz njenega poslovanja menim, da niso podani ekonomski razlogi za uvedbo stečajnega postopka. Družba je v smislu ZFPPIPP kapitalsko ustrezna in solventna. Družba v letu 2014 in prvi polovici leta 2015 posluje z dobičkom. Družba izpolnjuje načrt prisilne poravnave v vseh sestavinah, ki so pomembne za poplačilo upnikov. Družba je sposobna z rezultati poslovanja poplačati upnike v skladu s sprejetimi načrti prisilne poravnave.«

[SPOROČILO ZA JAVNOST] Predstavniki DUTB v zadnjih izjavah, vezanih na vsiljen stečaj družbe T-2, nadaljujejo s širjenjem neresnic glede zavarovanja kredita, od katerih so nekatere že večkrat sodno ovržene, druge pa argumentirano zavrača vrsta pravnih in ekonomskih strokovnjakov. DUTB tako v poskusu uveljavitve prikrite nacionalizacije zavaja celo ministra za finance Dušana Mramorja in poslance Državnega zbora RS.

Vodja področja upravljanja s posojili v DUTB Miha Štepec je namreč v zadnjih dneh večkrat dejal, da T-2 prereka večino zavarovanj za odobreni kredit konzorcija bank izpred osmih let, ki so bila dogovorjena in ustanovljena. Ob tem pa celo prizna, da pri nekaterih zastavnih pravicah ni prišlo do vpisa v registre, kljub temu pa na DUTB verjamejo, da tovrstne zastavne pravice obstajajo.

Neizpodbitno dejstvo je, da posojilo družbi T-2 v letu 2007, ko je bila ta še v lasti družbe Zvon Ena Holding, ni bilo ustrezno zavarovano. Kreditno pogodbo za sindicirano posojilo je v imenu konzorcija bank s tedanjo upravo družbe T-2 v imenu bank upnic kot agent sklenila in podpisala NLB. Ta bi morala poskrbeti za ustrezno zavarovanje dogovorjene zastavne pravice na omrežju T-2 in jo vpisati v register neposestnih zastavnih pravic na premičninah, ki ga vodi AJPES, kar je pravni predpogoj za nastanek teh pravic, pa tega iz neznanega razloga ni storila. To so ob vstopu v T-2 februarja 2012 ugotovili šele zdajšnji lastniki skozi izvršilni postopek, ki ga je na sodišču kot upnica sprožila NLB. Sodišče je izvršbo nad premoženjem in denarnimi sredstvi T-2 zaradi neustreznih ali pomanjkljivih notarskih zapisov doslej zavrnilo kar dvakrat, in sicer v letu 2013 in 2014. Pravilno ustanovljenih zastavnih pravic nad premoženjem T-2 je namreč zgolj za približno 700.000 evrov, kar je manj kot 1 % vrednosti posojila. To pa pomeni, da so terjatve bank upnic v preostalem delu nezavarovane, zaradi česar danes DUTB po prenosu slabih terjatev ne more biti ločitveni upnik v celotnem obsegu, kot trdi sama. Izvršilni postopek pa še vedno ni končan, saj do predaje terjatev na DUTB, aprila 2014, NLB ni ne prevzela in ne odprodala pravilno zavarovanega premoženja iz naslova ločitvenih pravic.

DUTB je torej od NLB očitno kupila in prevzela terjatve brez skrbnega pregleda. Sedaj pa se skriva za interesi davkoplačevalcev, ki upravičeno pričakujejo čim večje pokritje velike bančne luknje, in želi svoje napake in napake bank prevaliti na sedanje lastnike družbe T-2. Ti so bili - tako kot takrat banke - prav tako med največjimi upniki družbe T-2, saj so zanjo od leta 2004 gradili omrežno infrastrukturo, za opravljeno delo pa večjega dela poplačila niso prejeli. Za razliko od bank, ki so jih davkoplačevalci reševali z dokapitalizacijami, so sedanji lastniki T-2 kupili z lastnim denarjem, vanj vložili svež kapital, terjatve, ki so jih imeli do T-2, pa pretvorili v kapital družbe. DUTB tako danes poleg popolnega nespoštovanja sklepov sodišč, izvaja nacionalizacijo premoženja novih lastnikov T-2, ki so svojo odgovornost že dokazali vsaj z izpričanimi poslovnimi uspehi te družbe v zadnjih treh letih.
Tako imamo na eni strani DUTB in očitno zavedenega ministra za finance Dušana Mramorja, ki v odgovoru na poslansko vprašanje Marka Pogačnika trdi in za DUTB ponavlja neresnico, ki jo je demantiralo že sodišče, da so terjatve NLB, ki so bile prenesene na DUTB, zavarovane. Hkrati pa priznava, da na delu premoženja, ki je bilo dano v zastavo, zastavna pravica ni vpisana v register AJPES, kar pa po njegovem ne pomeni, da ta ne obstoji. Doda še, da je v zvezi z dokazovanjem obstoja zastavnih pravic NLB že sprožila sodne postopke, ki jih DUTB nadaljuje, kar pa ne drži. Na drugi pa je vrsta uglednih revizorjev in sodnih izvedencev ekonomsko-finančne stroke, ki opozarjajo, da v nobeni relevantni strokovni literaturi niti v domači in tuji praksi niso zasledili primera, da bi nad družbo s podobnim finančnim položajem, kot ga ima T-2, uvedli stečaj. Slednji ugotavljajo, da je družba T-2 izpolnjevala načrt prisilne poravnave v vseh sestavinah, ki so pomembne za poplačilo upnikov, da je kapitalsko ustrezna in solventna ter da posluje z dobičkom. Zato lahko današnji poskus nacionalizacije s strani DUTB primerjamo s podobnimi v preteklosti, ki so poteptali pravne, lastninske in strokovne norme časa.

Televizija Slovenija: »Mediji vseskozi opozarjamo na neverjetno agresivno vlogo slabe banke v družbah, ki so resda zadolžene, a zdaj dobro poslujejo in bi dolgove lahko vrnile v dogovorjenem času, vodilni v slabi banki pa jih želijo zaradi čim prejšnje prodaje čim prej likvidirati. Na primer Polzelo, T-2, Savo Turizem. […] Zaradi samovoljnih dejanj DUTB je že v dveh primerih poseglo sodišče. Tako v Savi zaradi zasega delnic, v primeru stečaja T-2 pa je stečaj zadržalo celo ustavno sodišče.«

https://www.facebook.com/protistecajuT2 ... 250823777/

Dosegli smo 7.000 všečkov. Hvala za zaupanje in podporo, za katero se priporočamo tudi v prihodnje, da vam bomo lahko še naprej zagotavljali kakovostne, ugodne in sodobne telekomunikacijske storitve. Hvaležni vam bomo tudi za delitev naše skupine

Prof. dr. Gorazd Trpin: "V primeru, da so DUTB in ostali ločitveni upniki zahtevali takojšnje celotno poplačilo svojih terjatev iz drugega premoženja T-2 kakor iz tistega, s katerim so te terjatve zavarovane, in ga tako spravili v položaj, da ne more izpolnjevati svojih obveznosti iz prisilne poravnave, je zahteva za uvedbo stečajnega postopka nezakonita."

atepej napisal/-a:Dosegli smo 7.000 všečkov. Hvala za zaupanje in podporo, za katero se priporočamo tudi v prihodnje, da vam bomo lahko še naprej zagotavljali kakovostne, ugodne in sodobne telekomunikacijske storitve. Hvaležni vam bomo tudi za delitev naše skupine

A zdaj pa stečaja ne bo, al kaj ???
Ko boste na ulici zbrali pol toliko podpisov se oglasite

Spremenjeni senat Višjega sodišča v Ljubljani je 5.8.2015 pri odločitvi za stečaj T-2 retroaktivno uporabil določbi 2. in 3. alineje 2. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP, ki sta bili uzakonjeni šele z novelo ZFPPIPP-E, ki je bila uveljavljena 15.6.2013, torej potem, ko je bila prisilna poravnava že pravnomočno potrjena (24.2.2012). S tem je kršil 155. člen ustave o prepovedi retroaktivnosti in povozil stališče prvotnega senata Višjega sodišča v Ljubljani z 29.10.2014, ki retroaktivnosti v konkretnem primeru pravilno ni uporabil.
Prof. dr. Gorazd Trpin poudarja: »Kakršna koli kasnejša sprememba zakonodaje ne more v ničemer vplivati na vsebino sklenjene prisilne poravnave v zvezi s T-2. […] Zato je kakršna koli odločitev državnega organa, ki bi se v konkretnem primeru opirala na kasnejšo spremembo, nezakonita.«

Danes popoldne smo povabljeni na nujno sejo parlamentarne Komisije za nadzor javnih financ, na kateri bodo poslanci obravnavali tudi problematiko delovanja DUTB v povezavi z družbami in podjetji, katerih bančne terjatve so bile prenesene na slabo banko. Predstavili bomo primer neupravičenega stečaja nad družbo T-2, za katerega pravni in ekonomski strokovnjaki dokazujejo, da je bila zahteva zanj nezakonita, prav tako pa ne obstajajo nobeni ekonomski razlogi zanj. Ne nazadnje je stečaj T-2 do končne odločitve zadržalo tudi ustavno sodišče.

iz FB strani Luka Mesec
11 hrs · Edited ·
FUNKCIONAR DUTB UJET NA LAŽI
Sreda se je že prevesila v četrtek (ura je 0:55), seja Komisije za nadzor javnih financ glede slabe banke (DUTB) pa postaja vse bolj zanimiva.
Ker obstaja sum, da DUTB pošilja podjetje T-2 v stečaj, da bi se polastila njegovega optičnega omrežja in ga pod ceno prodala Telekomu Austria, je Alenka Bratušek enemu od neizvršnih direktorjev DUTB Janezu Škrubeju, postavila vprašanje, če drži, da je pred nastopom funkcije na DUTB pri svojem prejšnjem delodajalcu Deloitte za Telekom Austria posredoval pri poskusu prevzema T-2. S tem bi namreč bil v jasnem konfliktu interesov.
Škrubej se je prvič odgovoru izognil. Ob ponovitvi vprašanja se je skušal izmakniti z odgovorom "nikoli nisem delal za Telekom Austria". Ko je bil tretjič soočen z vprašanjem pa je vendarle izustil "ne".
Tukaj pa je stvar postala zanimiva: očitno je pozabil, da je na seji prisoten tudi lastnik T-2, Jure Krč, ki je na to takoj odgovoril, da se s Škrubejem dobro poznata. Ta naj bi pri njem dlje časa lobiral, nazadnje pa ga povabil na kosilo s hrvaškim lobistom (za to ima priče), da bi ga prepričal, da bi se sestali z Austria Telekomom in dogovorili o prevzemu T-2.
Pot na obrazu fukcionarja DUTB in mencanje na stolu si lahko predstavljate.

Luka Mesec ZL

Še malo poročilo iz včerajšnje seje o slabi banki:

ZGODOVINSKA SEJA KOMISIJE ZA NADZOR JAVNIH FINANC

Včeraj je v Državnem zboru potekala 9 urna seja (trajala je od 17h do 2h zjutraj) Komisije za nadzor javnih financ ter Odbora za finance in monetarno politiko. Temi za razpravo sta bili dve. Prva so bile kršitve obveznosti dobrega poslovanja Vlade RS, Ministrstva za finance ter DUTB (na predlog ZL), druga pa problematika delovanja DUTB v povezavi s podjetji, katerih terjatve so bile prenesene na DUTB (zlasti T-2, Sava Turizem in Avtotehna).

Seja je bila medijsko slabo pokrita (prenosa v živo ni bilo, poročila v tisku skopa), čeprav se je razvila v eno izmed najzanimivejših v tem mandatu. Glede na to, da je bila seja zelo obsežna, bomo izpostavili samo nekaj najzanimivejših točk:

»G. MANSSON NI BIL V SLOVENIJI ZARADI DENARJA«
Tako je Lars Nyberg, zdaj že bivši predsednik Upravnega odbora DUTB pojasnil plačno politiko inštitucije, ki jo je vodil. Ni pa odgovoril, zakaj naj bi bil v DUTB potreben odmik od sistemske ureditve v Sloveniji (t.i. Lahovnikovega zakona), zakaj je g. Manssonu 13. februarja povišal osnovno bruto plačo iz 20.500€ na 36.900€ mesečno, zakaj mu je aprila (po tem, ko je vlada že izdala sklep, da si morajo omejiti prejemke) izplačal 114.800€ (razliko med začetno in povišano plačo za mesece med avgustom in februarjem) ter s kakšnim pravnim pokritjem je to storil, zakaj g. Janne Harjunpaa (ki ni član Upravnega odbora) za 32 ur dela tedensko prejema podobno visoke zneske kot Mansson, zakaj samo za odvetniške storitve plačujejo po 25.000€ na mesec, kako upravičujejo, da za svoje poslovanje (po navedbah državnega sekretarja) porabijo 1% sredstev (od cca. 1,6 mrd €) letno in kako si upajo na svojo spletno stran zapisati, da je zanimanje medijev, protikorupcijske komisije in Računskega sodišča za njihovo delo »breme«, ki lahko postane »težavno in nadležno«. DUTB namreč ni sklad zasebnega kapitala, ampak javna inštitucija, v katero je država vložila prek 1,8 mrd € javnega denarja!

AKTIVNO UNIČEVANJE PODJETIJ
Podobno slabo kot Nyberg pri prvi točki se je odrezal Janne Harjunpaa pri drugi. Ta je odgovarjal na vprašanja glede postopkov pri podjetjih Sava Turizem, T-2 in Avtotehna. Pri Savi Turizmu se je maja letos vodstvo DUTB odločilo za konverzijo terjatev v kapital. S tem je, kot so zapisali v Društvu malih delničarjev Slovenije »za poplačilo terjatve v višini 40 mio € enostransko zaplenila naložbo v delnicah Sava Turizem d.d. v višini cca. 100 mio €«. V odgovorih Harjunpaae je bilo zaznati vrsto nepoznavanj dejstev. Med drugim očitno ni bil seznanjen z odvzemom glasovalnih pravic družbi Sava d.d. (ki jo pošilja v stečaj) v Gorenjski banki, hkrati pa je njene glasovalne pravice tam uporabil kot argument za dejanja DUTB. Podobno nepoznavanje dejstev je Harjunpaa pokazal pri Avtotehni, kjer je zavajal glede njihovih dogovorov in dogovorjenega načrta prestrukturiranja.

Poseben primer pa je T-2, ki ga DUTB pošilja v stečaj kljub temu, da je sodišče razsodilo, da DUTB nima pravice terjati T-2. Ob tem T-2 po zamenjavi lastnika (njegov lastnik ni več Zvon Ena, ampak nekdanji upniki, na čelu s podjetjem Gratel, ki je gradilo optično omrežje) posluje z dobičkom, v zadnjih dveh letih je zaposlilo 120 novih zaposlenih in povečalo število naročnikov za 50.000. Glede na to, da je član Upravnega odbora Janez Škrubej prej delal za podjetje Deloitte, kjer naj bi med drugim posredoval za Austrio Telekom, ki skuša prevzeti T-2, obstaja sum, da DUTB pošilja T-2 v stečaj, da bi se ga polastila in prodala Austrii Telekomu. Škrubeja smo na tej točki ujeli na laži.

UJET NA LAŽI
Alenka Bratušek je Janezu Škrubeju, postavila vprašanje, če drži, da je pred nastopom funkcije na DUTB pri svojem prejšnjem delodajalcu Deloitte za Telekom Austria posredoval pri poskusu prevzema T-2. S tem bi namreč bil v jasnem konfliktu interesov. Škrubej se je prvič odgovoru izognil. Ob ponovitvi vprašanja se je skušal izmakniti z odgovorom, da ni nikoli delal za Telekom Austria. Ko je bil tretjič soočen z vprašanjem pa je vendarle izustil "ne".

Lastnik T-2, Jure Krč, je na to takoj odgovoril, da se s Škrubejem dobro poznata. Ta naj bi pri njem dlje časa lobiral, nazadnje pa ga povabil na kosilo s hrvaškim lobistom (za to ima priče), da bi ga prepričal, da bi se sestali z Austria Telekomom in dogovorili o prevzemu T-2. Škrubej tega ni več zanikal.

ZAKLJUČKI
KNJF je sprejela več sklepov, najpomembnejša med njimi pa sta dva. Na predlog ZL je bil s 5 glasovi ZA in 4 PROTI izglasovan poziv vladi, da razreši še preostale člane Upravnega odbora DUTB in imenuje nove. Na predlog NSi pa je bil pod drugo točko sprejet sklep, da DZ predlaga Računskemu sodišču, da pregleda zakonitost in gospodarnost postopkov določanja DUTB v primerih Sava d.d., T-2 d.d. in Avtotehna.
Zanimivost: ob 0:55 je koalicija pred glasovanjem o drugem sklepu zahtevala 45 min odmora.

Luka Mesec, še en kljukec populist, ki si nabira točke poceni točke...pravi naslednik Jelinčiča... vleče fajn plačo in dlje ko bo v parlamentu lepša bo penzija
Tale DUBT je itak nateg že od samega začetka... prišli bodo drugi in kradlo se bo naprej... dokler bo še kaj za ukrasti seveda

A DUTB pa po novem pomeni:

DEJMO
UBIT
TE
BANKIRJE

Zanimivo vsak dan zvemo neki novga.

ps: Alenka Bratušek ima še bolj zanimiv izraz: BAD BANK

webmaher napisal/-a:Luka Mesec, še en kljukec populist, ki si nabira točke poceni točke...pravi naslednik Jelinčiča... vleče fajn plačo in dlje ko bo v parlamentu lepša bo penzija
Tale DUBT je itak nateg že od samega začetka... prišli bodo drugi in kradlo se bo naprej... dokler bo še kaj za ukrasti seveda

Točno tako, ker so našim šli tujci v DUTB v nos, so jih spravli, da bodo lahko naši še dosti hujše svi**arije zganjal in vse elegantno pometli pod preprogo. Plačevale bodo pa tak Slovenske ovčke. Naj zafurajo vse firme in vse, da bo le enkrat zaboga mir v naši državi. Korita so vedno ista, samo svinje se menjajo.

na žalost imaš POPolnoma prav...