Re: 16:9 zmeda
Objavljeno: 8. Dec 2009 ob 13:21
http://www.delo.si/clanek/94383
Konec popačene slike
RTV Slovenija oddaja v širokozaslonskem načinu
Gledalci s širokozaslonskimi televizorji že dolgo pričakujejo, da bodo vse televizijske hiše oddajale takšen signal, da bo televizor znal sliko sam prilagoditi. Nekatere to počnejo že nekaj časa, na začetku meseca jim je sledila še RTV Slovenija.Ljubljana - Tako ne bomo več gledali preširokih ali presuhih ljudi, medtem ko se črnini zgoraj in spodaj ali ob straneh še nekaj časa ne bo mogoče izogniti, saj ves material ni (bil) narejen z mislijo na široke zaslone.
RTV Slovenija je pri oddajanju svojih programov uvedla dve glavni spremembi. Prva je ta, da so v sliko začeli vstavljati kodi WSS (Widescreen Signaling) in AFD (Active Format Description). Televizor ali zunanji sprejemnik (set-top-box) na podlagi te kode ve, da mora sliko raztegniti čez celoten široki zaslon (razmerje 16 : 9). To je pomembno pri analognem oddajanju, pri katerem RTVS sliko oddaja v formatu 4 : 3, prilagojenem starejšim televizorjem. Če širokozaslonski televizor nima informacije WSS ali AFD, bo sliko pri vključeni nastavitvi za samodejno prilagajanje (Auto Wide) zgolj raztegnil, ne pa upošteval prava razmerja. Z upoštevanjem te informacije bo sliko v razmerju 4 : 3 prikazal s črnimi robovi na levi in desni strani. Če pa je izvorna slika širokozaslonska, jo RTV v analognem načinu oddaja v t. i. tehniki Letterbox, torej s črnimi robovi zgoraj in spodaj. Omenjeni kodi v signalu pa televizorju povesta, da jo mora povečati čez cel zaslon. Sicer bi jo spet zgolj raztegnil, črni robovi pa bi ostali.
Druga sprememba je, da je RTV Slovenija v digitalno distribucijo začela pošiljati signal v izvornem (širokem) formatu. V svojem digitalnem prizemnem omrežju (prvi multipleks DVB-T) tako sliko oddajajo sami, možnost odvzema take slike (signal SDI) pa imajo tudi kabelski in IP TV operaterji. V tem primeru je širokozaslonska slika dejansko v formatu 16 : 9. Če bo izvorna slika v formatu 4 : 3, bodo na širokem televizorju vidni črni pasovi ob strani. »Cilj je, da je zaslon čim bolj zapolnjen, vendar vedno v pravilnem geometrijskem formatu,« je dejal vodja inženiringa v RTVS Matjaž Fajdiga.
Analogna slika, raztegnjena čez celoten zaslon je sicer slabša od digitalne širokozaslonske slike. Ta ima namreč po višini vseh 576 vrstic, kolikor jih omogoča televizija standardne razločljivosti (SD), medtem ko je pri t. i. Letterboxu za aktivno sliko uporabljenih 432 vrstic, vse druge zavzema črnina. In ko televizor to poveča čez celoten zaslon, ki ima 768 ali 1080 navpičnih pik (vrstic) je končni učinek nekoliko bolj zmazana slika. »Za tiste, ki imajo modernejši televizor, priporočamo digitalni sprejem signala, za tiste s starejšimi televizorji, s klasičnim razmerjem 4 : 3, pa analogni sprejem,« je povedal tehnični direktor RTVS Marko Filli.
Tole pa je še v nadaljevnju članka v torkovi tiskani izdaji Dela, stran 22:
V praksi smo ugotovili, da samodejno preklapljanje na širokozaslonskem televizorju deluje na analognem signalu (tudi po kabelskih in drugih omrežjih), pri digitalni distribuciji pa ne povsod. Prizemno digitalno oddajanje naj bi bilo urejeno, medtem ko smo v digitalni ponudba operaterja Telemach opazili, da še ni pravega širokozaslonskega signala. Kot so pojasnili v tem podjetju, se znotraj Zveze kabelskih operaterjev dogovarjajo o načinu prenosa signala 16 : 9 v posamezne kabelske sisteme. Za izvedbo tega pa morajo po pojasnilih Telemacha kupiti in namestiti nekaj opreme, kar naj bi storili v kratkem. Od drugih operaterjev je po naših informacijah signal SDI že začel prevzemati T-2. Tudi na RTVS so poudarili, da bodo veseli odzivov gledalcev, saj bodo tako laže uredili morebitne težave, ki se glede širokozaslonskega oddajanja še pojavljajo.
Konec popačene slike
RTV Slovenija oddaja v širokozaslonskem načinu
Gledalci s širokozaslonskimi televizorji že dolgo pričakujejo, da bodo vse televizijske hiše oddajale takšen signal, da bo televizor znal sliko sam prilagoditi. Nekatere to počnejo že nekaj časa, na začetku meseca jim je sledila še RTV Slovenija.Ljubljana - Tako ne bomo več gledali preširokih ali presuhih ljudi, medtem ko se črnini zgoraj in spodaj ali ob straneh še nekaj časa ne bo mogoče izogniti, saj ves material ni (bil) narejen z mislijo na široke zaslone.
RTV Slovenija je pri oddajanju svojih programov uvedla dve glavni spremembi. Prva je ta, da so v sliko začeli vstavljati kodi WSS (Widescreen Signaling) in AFD (Active Format Description). Televizor ali zunanji sprejemnik (set-top-box) na podlagi te kode ve, da mora sliko raztegniti čez celoten široki zaslon (razmerje 16 : 9). To je pomembno pri analognem oddajanju, pri katerem RTVS sliko oddaja v formatu 4 : 3, prilagojenem starejšim televizorjem. Če širokozaslonski televizor nima informacije WSS ali AFD, bo sliko pri vključeni nastavitvi za samodejno prilagajanje (Auto Wide) zgolj raztegnil, ne pa upošteval prava razmerja. Z upoštevanjem te informacije bo sliko v razmerju 4 : 3 prikazal s črnimi robovi na levi in desni strani. Če pa je izvorna slika širokozaslonska, jo RTV v analognem načinu oddaja v t. i. tehniki Letterbox, torej s črnimi robovi zgoraj in spodaj. Omenjeni kodi v signalu pa televizorju povesta, da jo mora povečati čez cel zaslon. Sicer bi jo spet zgolj raztegnil, črni robovi pa bi ostali.
Druga sprememba je, da je RTV Slovenija v digitalno distribucijo začela pošiljati signal v izvornem (širokem) formatu. V svojem digitalnem prizemnem omrežju (prvi multipleks DVB-T) tako sliko oddajajo sami, možnost odvzema take slike (signal SDI) pa imajo tudi kabelski in IP TV operaterji. V tem primeru je širokozaslonska slika dejansko v formatu 16 : 9. Če bo izvorna slika v formatu 4 : 3, bodo na širokem televizorju vidni črni pasovi ob strani. »Cilj je, da je zaslon čim bolj zapolnjen, vendar vedno v pravilnem geometrijskem formatu,« je dejal vodja inženiringa v RTVS Matjaž Fajdiga.
Analogna slika, raztegnjena čez celoten zaslon je sicer slabša od digitalne širokozaslonske slike. Ta ima namreč po višini vseh 576 vrstic, kolikor jih omogoča televizija standardne razločljivosti (SD), medtem ko je pri t. i. Letterboxu za aktivno sliko uporabljenih 432 vrstic, vse druge zavzema črnina. In ko televizor to poveča čez celoten zaslon, ki ima 768 ali 1080 navpičnih pik (vrstic) je končni učinek nekoliko bolj zmazana slika. »Za tiste, ki imajo modernejši televizor, priporočamo digitalni sprejem signala, za tiste s starejšimi televizorji, s klasičnim razmerjem 4 : 3, pa analogni sprejem,« je povedal tehnični direktor RTVS Marko Filli.
Tole pa je še v nadaljevnju članka v torkovi tiskani izdaji Dela, stran 22:
V praksi smo ugotovili, da samodejno preklapljanje na širokozaslonskem televizorju deluje na analognem signalu (tudi po kabelskih in drugih omrežjih), pri digitalni distribuciji pa ne povsod. Prizemno digitalno oddajanje naj bi bilo urejeno, medtem ko smo v digitalni ponudba operaterja Telemach opazili, da še ni pravega širokozaslonskega signala. Kot so pojasnili v tem podjetju, se znotraj Zveze kabelskih operaterjev dogovarjajo o načinu prenosa signala 16 : 9 v posamezne kabelske sisteme. Za izvedbo tega pa morajo po pojasnilih Telemacha kupiti in namestiti nekaj opreme, kar naj bi storili v kratkem. Od drugih operaterjev je po naših informacijah signal SDI že začel prevzemati T-2. Tudi na RTVS so poudarili, da bodo veseli odzivov gledalcev, saj bodo tako laže uredili morebitne težave, ki se glede širokozaslonskega oddajanja še pojavljajo.