No comment!
Objavljeno: 6. Dec 2010 ob 14:06
Nimam nekega resnega komentara na to.Kaj vi ostali pravite ?
V Sloveniji se odvija zelo umazana pravniška igra, s katero nekatera podjetja želijo ošibiti moč največjega telekomunikacijskega ponudnika Telekom Slovenije z odškodninskimi tožbami.
Omenjajo se predvsem tri podjetja, ki vlagajo tožbe na sodišče, s katerimi želijo od Telekoma Slovenije pridobiti denar zaradi domnevnega oviranja konkurence pri vstopu na telekomunikacijski trg.
Sicer je znano, da Telekom Slovenije trpi precej hudo škodo zaradi novih ponudnikov, kar zmanjšuje perspektivo v dobro poslovanje tega podjetja v prihodnosti, razen v primeru, da se določeni ponudniki spletnih in podobnih storitev umaknejo iz telekomunikacijskega trga v Sloveniji, Telekom pa se nato modernizira – tudi z znižanjem cen za uporabniške storitve.
Sami smo se pozanimali, ali imajo družbe, ki napadajo Telekom neko politično ozadje, saj smo predpostavljali, da gre za desničarske gospodarske družbe. Nismo se zmotili.
Telekom Slovenije odškodninsko tožijo vsaj 4 družbe.
T-2, operater, ki najbolj ogroža položaj Telekoma Slovenije na slovenskem telekomunikacijskem trgu, toži Telekom za 130 milijonov evrov. T-2 slovi kot cerkveno podjetje (katerega lastnik je prek Holdinga Zvon ena pretežno slovenska katoliška cerkev), ki sodi v skupino prodesničarskih podjetij.
Pri podjetju Sinfonika smo tudi iskali morebitne povezave z desnico. In našli smo jih. Sedanji direktor Boris Hadalin je bil na predlog ministra Francija Demšarja iz SLS + SKD (stranka, močno povezana s katoliško cerkvijo, sploh SKD del, ki je predhodnica Nove Slovenije), poklican na opravljanje funkcije državnega sekretarja na obrambnem ministrstvu tedanje desne vlade (koalicija SDS in SLS+SKD, premier je bil Andrej Bajuk iz SLS+SKD, Bajuk je bil kasneje predsednik stranke Nova Slovenija).
Podjetje Sinfonika, ki očitno ni brez političnega ozadja, vsaj ljudje v njej ne, toži Telekom Slovenije za 34 milijonov evrov.
Tuš Telekom je edino podjetje, ki ni vidno desno, je v lasti gospodarskega imperialista Mirka Tuša. Telekom Slovenije se bo s podjetjem Tuš Mobil (ki predstavlja res prijetno osvežitev na področju mobilne telefonije v Sloveniji) dogovoril o poravnavi. Slovenski gospodarski imperialist Mirko Tuš, znan po adrenalinskih športih, sicer pravi, da ni političen, a nekateri so ga povezovali z desno stranko, Podobnikovo SLS. Kolikšna je Tuševa naklonjenost tej stranki tudi danes, sicer ni znano. Je pa njegova navezanost na SLS nekako razumljiva, saj gre za podjetnika iz Celja, v katerem pa je SLS vedno imel prevlado vsaj na lokalni ravni, dasiravno pa celjski SLS ne slovi po kakšnem ultradesničarstvu, kot je to primer pri strankah SDS ali NSI. Nam osebno Mirko Tuš deluje bolj levičarsko kot desničarsko. Tuš Telekom podjetje Telekom Slovenije toži za 28 mio evrov.
No, potem imamo pa še podjetje ABM, ki je v postopku prisilne poravnave. V medijih se je omenjalo, da je to podjetje bilo v postopku prisilne poravnave brez možnosti, da bi se še enkrat lahko postavilo na noge. Zato je tožilo Telekom Slovenije v vrednosti 4,2 milijonov evrov. Politične usmeritve Borisa Horvata, direktorja ABM, nam zaenkrat še ni uspelo izbrskati.
Skupno podjetja tožijo Telekom Slovenije za 130 + 34 + 28 + 4,2 mio evrov = 196, 2 mio €. To je malce manj kot 200 mio evrov, torej približno 200 mio evrov.
Dejstvo je, da so ta podjetja povečini v slabem gospodarskem položaju, zato jim ne bi bilo nič slabo, da bi prek sodišča dobila denarna sredstva od podjetja Telekom Slovenije.
V Sloveniji se je že dogajalo, da so iznajdljivi gospodarstveniki navidezno uničili obstoječa podjetja, da bi jih lahko poceni kupili, nato pa so podjetja kar čez noč spet začela poslovati bajno. To je bil proces poceni pridobitve ogromnega tedaj še državnega premoženja s strani nekaterih na škodo predvsem delavcev. Privatizacija je v času tranzicije, ki očitno še traja, v Sloveniji potekala zelo kriminalno z mnogimi mahinacijami. Slovensko pravosodje je povečini ves kriminal prikrilo oziroma ni nič ukrepalo. Očitno je bila takšna državna politika v Sloveniji.
Telekom Slovenije je bilo eno redkih podjetij, pri katerem pa ni šlo za tovrsten način uničenja podjetja, da bi se ga nato poceni kupilo, zato pa nekateri želijo prek sodišča spodnesti položaj Telekoma Slovenije in tako prodreti na slovenski telekomunikacijski trg.
Za nas je skrajno zaskrbljujoče, da so mnoga takšna podjetja povezana s slovensko politično desnico in moralno popolnoma izprijeno slovensko katoliško cerkvijo, ki je naravnost sramota slovenske družbe. Če bi celoten telekomunikacijski trg prišel v roke slovenske politične desnice, se je tega potrebno močno bati, že zato, ker so te stranke znane po svojem udbovskem načinu delovanja. Sami bi se zelo bali za informacije, katere hočeš nočeš spremljajo in zbirajo telekomunikacijska podjetja, če bi te bile na voljo podjetjem iz iste politične sfere in če bi celoten telekomunikacijski trg prek svojih podjetij obvladovala slovenska politična desnica.
Ravno zato smo mnenja, da bi država morala zaščititi Telekom Slovenije, ta bi se pa moral modernizirati. Dejansko je monopol, ki ga predstavlja, močno škodoval njegovemu razvoju.
Upamo, da Telekom Slovenije skrbi za infrastrukturo optičnih povezav (torej optična vlakna, ki jih je dejansko pretežno polagala družba T-2).
Skratka. Telekom Slovenije je zaenkrat še potrebno varovati. T-2 bi pa bilo potrebno iztrgati iz lastniških rok slovenske katoliške cerkve in politične desnice. T-2 se je preveč razbohotil, da bi bila njegova lastniška struktura nepomembna.
Sicer obstajajo informacije, da bo slovenska katoliška cerkev (beri Zvon Ena Holding), prodala to podjetje (ki je sicer v precejšnji krizi, ker je ustvarilo 24 milijonov čiste izgube), to je že dobra novica, samo komu bo to prodano, je potrebno vedeti, kupec ne bi smel prihajati iz desne gospodarske hobotnice (s središčem v Mariboru).
Zakaj vse to pravimo. Ker je Telekom Slovenije državni, ga ta lahko regulira in nadzira, nad T-2- jem je pa nadzor otežen.
T-2 je pa postal premočan in preveč vpliven, da bi lahko bil obvladovan zgolj s strani desnice. Desne stranke so nedemokratične. Gre za neko desno udbo (če se poslužimo njihovega izrazoslovja), ki načrtno zbira informacije za napade na politične nasprotnike. Dodatno so pa zelo klientelistični. Politika zaposlovanja v desnih podjetjih je skoraj popolnoma vezana na politično pripadnost iskalcev zaposlitve. Desne stranke so totalno izprijene v Sloveniji, sejalke kriminala, korupcije in še posebej klientelizma (to je oblika korupcije, kjer se koristi podeljujejo na strankarski bazi – tipični primer klientelizma stranke SDS je recimo Sklad za razgradnjo NEK-a, kjer je celotno podjetje prek klientelističnega zaposlovanja postalo obvladovano s strani SDS-a).
T-2 je zaradi zlovešče lastniške strukture začel postajati tudi političen problem, ravno zato, ker gre za telekomunikacijsko podjetje.
Toliko se napada Telekom Slovenije zaradi njegovega monopolnega položaja, kar do določene mere na žalost drži, tega seveda ni moč zanikati in je potrebno narediti nekaj v zvezi s tem. Telekom bo pač moral spremeniti svojo monopolistično miselnost, v to ni dvoma – to bodo pokazale sprejemljivejše cene uporabniških storitev, ki so sedaj grozljivo visoke.
Vendar vsi gledajo zgolj na problem Telekoma Slovenije in njegovega monopola, pozablja pa se, da neko desno podjetje, T-2, vse bolj hara po telekomunikacijskem trgu Slovenije in postaja čedalje večja nevarnost glede na lastniško strukturo podjetja.
Kje je torej problem? V Telekomu Slovenije ali v T-2-ju?
Morda bi bil najboljši odgovor: “V obeh”. Telekom Slovenije mora spremeniti monopolistično miselnost in vsekakor izboljšati cenovno politiko za uporabniške storitve, ker je resnično nekonkurenčen v primerjavi z drugimi, T-2 se pa mora znebiti svoje prodesne in procerkvene lastniške strukture, ki je popolnoma nesprejemljiva in škodljiva, celo zlovešča. Pod krinko nekega uspešnega podjetja se ustvarja neko močno desno gospodarsko jedro, ki dodatno lahko zbira vse informacije o telekomunikacijah v državi. Tega si nihče ne bi smel želeti, glede na značilnosti desne politične opcije v Sloveniji, ki je znana po zdraharstvu, kriminalu, škodoželjnosti, korupciji in desničarskemu udbaštvu.
Sami se zato veliko bolj bojimo vzpona T-2-ja (ob trenutni lastniški strukturi podjetja) kot monopola Telekoma Slovenije, čeprav pa je slabo oboje, tako monopol, kot gnezdenje slovenske desne politike v telekomunikacijski sektor prek sebi privrženih podjetij.
Vir : http://www.dossierkorupcija.com/novice/?p=2583
lp
V Sloveniji se odvija zelo umazana pravniška igra, s katero nekatera podjetja želijo ošibiti moč največjega telekomunikacijskega ponudnika Telekom Slovenije z odškodninskimi tožbami.
Omenjajo se predvsem tri podjetja, ki vlagajo tožbe na sodišče, s katerimi želijo od Telekoma Slovenije pridobiti denar zaradi domnevnega oviranja konkurence pri vstopu na telekomunikacijski trg.
Sicer je znano, da Telekom Slovenije trpi precej hudo škodo zaradi novih ponudnikov, kar zmanjšuje perspektivo v dobro poslovanje tega podjetja v prihodnosti, razen v primeru, da se določeni ponudniki spletnih in podobnih storitev umaknejo iz telekomunikacijskega trga v Sloveniji, Telekom pa se nato modernizira – tudi z znižanjem cen za uporabniške storitve.
Sami smo se pozanimali, ali imajo družbe, ki napadajo Telekom neko politično ozadje, saj smo predpostavljali, da gre za desničarske gospodarske družbe. Nismo se zmotili.
Telekom Slovenije odškodninsko tožijo vsaj 4 družbe.
T-2, operater, ki najbolj ogroža položaj Telekoma Slovenije na slovenskem telekomunikacijskem trgu, toži Telekom za 130 milijonov evrov. T-2 slovi kot cerkveno podjetje (katerega lastnik je prek Holdinga Zvon ena pretežno slovenska katoliška cerkev), ki sodi v skupino prodesničarskih podjetij.
Pri podjetju Sinfonika smo tudi iskali morebitne povezave z desnico. In našli smo jih. Sedanji direktor Boris Hadalin je bil na predlog ministra Francija Demšarja iz SLS + SKD (stranka, močno povezana s katoliško cerkvijo, sploh SKD del, ki je predhodnica Nove Slovenije), poklican na opravljanje funkcije državnega sekretarja na obrambnem ministrstvu tedanje desne vlade (koalicija SDS in SLS+SKD, premier je bil Andrej Bajuk iz SLS+SKD, Bajuk je bil kasneje predsednik stranke Nova Slovenija).
Podjetje Sinfonika, ki očitno ni brez političnega ozadja, vsaj ljudje v njej ne, toži Telekom Slovenije za 34 milijonov evrov.
Tuš Telekom je edino podjetje, ki ni vidno desno, je v lasti gospodarskega imperialista Mirka Tuša. Telekom Slovenije se bo s podjetjem Tuš Mobil (ki predstavlja res prijetno osvežitev na področju mobilne telefonije v Sloveniji) dogovoril o poravnavi. Slovenski gospodarski imperialist Mirko Tuš, znan po adrenalinskih športih, sicer pravi, da ni političen, a nekateri so ga povezovali z desno stranko, Podobnikovo SLS. Kolikšna je Tuševa naklonjenost tej stranki tudi danes, sicer ni znano. Je pa njegova navezanost na SLS nekako razumljiva, saj gre za podjetnika iz Celja, v katerem pa je SLS vedno imel prevlado vsaj na lokalni ravni, dasiravno pa celjski SLS ne slovi po kakšnem ultradesničarstvu, kot je to primer pri strankah SDS ali NSI. Nam osebno Mirko Tuš deluje bolj levičarsko kot desničarsko. Tuš Telekom podjetje Telekom Slovenije toži za 28 mio evrov.
No, potem imamo pa še podjetje ABM, ki je v postopku prisilne poravnave. V medijih se je omenjalo, da je to podjetje bilo v postopku prisilne poravnave brez možnosti, da bi se še enkrat lahko postavilo na noge. Zato je tožilo Telekom Slovenije v vrednosti 4,2 milijonov evrov. Politične usmeritve Borisa Horvata, direktorja ABM, nam zaenkrat še ni uspelo izbrskati.
Skupno podjetja tožijo Telekom Slovenije za 130 + 34 + 28 + 4,2 mio evrov = 196, 2 mio €. To je malce manj kot 200 mio evrov, torej približno 200 mio evrov.
Dejstvo je, da so ta podjetja povečini v slabem gospodarskem položaju, zato jim ne bi bilo nič slabo, da bi prek sodišča dobila denarna sredstva od podjetja Telekom Slovenije.
V Sloveniji se je že dogajalo, da so iznajdljivi gospodarstveniki navidezno uničili obstoječa podjetja, da bi jih lahko poceni kupili, nato pa so podjetja kar čez noč spet začela poslovati bajno. To je bil proces poceni pridobitve ogromnega tedaj še državnega premoženja s strani nekaterih na škodo predvsem delavcev. Privatizacija je v času tranzicije, ki očitno še traja, v Sloveniji potekala zelo kriminalno z mnogimi mahinacijami. Slovensko pravosodje je povečini ves kriminal prikrilo oziroma ni nič ukrepalo. Očitno je bila takšna državna politika v Sloveniji.
Telekom Slovenije je bilo eno redkih podjetij, pri katerem pa ni šlo za tovrsten način uničenja podjetja, da bi se ga nato poceni kupilo, zato pa nekateri želijo prek sodišča spodnesti položaj Telekoma Slovenije in tako prodreti na slovenski telekomunikacijski trg.
Za nas je skrajno zaskrbljujoče, da so mnoga takšna podjetja povezana s slovensko politično desnico in moralno popolnoma izprijeno slovensko katoliško cerkvijo, ki je naravnost sramota slovenske družbe. Če bi celoten telekomunikacijski trg prišel v roke slovenske politične desnice, se je tega potrebno močno bati, že zato, ker so te stranke znane po svojem udbovskem načinu delovanja. Sami bi se zelo bali za informacije, katere hočeš nočeš spremljajo in zbirajo telekomunikacijska podjetja, če bi te bile na voljo podjetjem iz iste politične sfere in če bi celoten telekomunikacijski trg prek svojih podjetij obvladovala slovenska politična desnica.
Ravno zato smo mnenja, da bi država morala zaščititi Telekom Slovenije, ta bi se pa moral modernizirati. Dejansko je monopol, ki ga predstavlja, močno škodoval njegovemu razvoju.
Upamo, da Telekom Slovenije skrbi za infrastrukturo optičnih povezav (torej optična vlakna, ki jih je dejansko pretežno polagala družba T-2).
Skratka. Telekom Slovenije je zaenkrat še potrebno varovati. T-2 bi pa bilo potrebno iztrgati iz lastniških rok slovenske katoliške cerkve in politične desnice. T-2 se je preveč razbohotil, da bi bila njegova lastniška struktura nepomembna.
Sicer obstajajo informacije, da bo slovenska katoliška cerkev (beri Zvon Ena Holding), prodala to podjetje (ki je sicer v precejšnji krizi, ker je ustvarilo 24 milijonov čiste izgube), to je že dobra novica, samo komu bo to prodano, je potrebno vedeti, kupec ne bi smel prihajati iz desne gospodarske hobotnice (s središčem v Mariboru).
Zakaj vse to pravimo. Ker je Telekom Slovenije državni, ga ta lahko regulira in nadzira, nad T-2- jem je pa nadzor otežen.
T-2 je pa postal premočan in preveč vpliven, da bi lahko bil obvladovan zgolj s strani desnice. Desne stranke so nedemokratične. Gre za neko desno udbo (če se poslužimo njihovega izrazoslovja), ki načrtno zbira informacije za napade na politične nasprotnike. Dodatno so pa zelo klientelistični. Politika zaposlovanja v desnih podjetjih je skoraj popolnoma vezana na politično pripadnost iskalcev zaposlitve. Desne stranke so totalno izprijene v Sloveniji, sejalke kriminala, korupcije in še posebej klientelizma (to je oblika korupcije, kjer se koristi podeljujejo na strankarski bazi – tipični primer klientelizma stranke SDS je recimo Sklad za razgradnjo NEK-a, kjer je celotno podjetje prek klientelističnega zaposlovanja postalo obvladovano s strani SDS-a).
T-2 je zaradi zlovešče lastniške strukture začel postajati tudi političen problem, ravno zato, ker gre za telekomunikacijsko podjetje.
Toliko se napada Telekom Slovenije zaradi njegovega monopolnega položaja, kar do določene mere na žalost drži, tega seveda ni moč zanikati in je potrebno narediti nekaj v zvezi s tem. Telekom bo pač moral spremeniti svojo monopolistično miselnost, v to ni dvoma – to bodo pokazale sprejemljivejše cene uporabniških storitev, ki so sedaj grozljivo visoke.
Vendar vsi gledajo zgolj na problem Telekoma Slovenije in njegovega monopola, pozablja pa se, da neko desno podjetje, T-2, vse bolj hara po telekomunikacijskem trgu Slovenije in postaja čedalje večja nevarnost glede na lastniško strukturo podjetja.
Kje je torej problem? V Telekomu Slovenije ali v T-2-ju?
Morda bi bil najboljši odgovor: “V obeh”. Telekom Slovenije mora spremeniti monopolistično miselnost in vsekakor izboljšati cenovno politiko za uporabniške storitve, ker je resnično nekonkurenčen v primerjavi z drugimi, T-2 se pa mora znebiti svoje prodesne in procerkvene lastniške strukture, ki je popolnoma nesprejemljiva in škodljiva, celo zlovešča. Pod krinko nekega uspešnega podjetja se ustvarja neko močno desno gospodarsko jedro, ki dodatno lahko zbira vse informacije o telekomunikacijah v državi. Tega si nihče ne bi smel želeti, glede na značilnosti desne politične opcije v Sloveniji, ki je znana po zdraharstvu, kriminalu, škodoželjnosti, korupciji in desničarskemu udbaštvu.
Sami se zato veliko bolj bojimo vzpona T-2-ja (ob trenutni lastniški strukturi podjetja) kot monopola Telekoma Slovenije, čeprav pa je slabo oboje, tako monopol, kot gnezdenje slovenske desne politike v telekomunikacijski sektor prek sebi privrženih podjetij.
Vir : http://www.dossierkorupcija.com/novice/?p=2583
lp
.
