Kako naj začnem s pisanjem .... Mah, najprej :
T2, pejd v ricmane!
OK, morda mi bo zdaj lažje
Zdaj pa zgodbica. Zjutraj pokličem na T2, da dobim potrditev o zamenjavi vrvičnega za brezvrvični telefon (če so na zalogi, če je možna zamenjava, ....). Po dooooooooooolgem čakanju se na drugi strani žice oglasi mladenič, ki o zamenjavi nič ne ve. Se opraviči in poprosi, da ostanem na liniji. Si rečem OK, nič hudega, pač nova reč, niso mu znane podrobnosti. Po parih minutah sva zopet na zvezi. Pojasni mi, da je za zamenjavo potreben pisna prošnja, da bo potrebno doplačati 5.000 SIT. Ja, OK, normalno. Pogoji so mi znani, prebral sem jih na spletnih straneh T2. Na koncu mi reče, da se lahko še danes osebno oglasim na Brnčičevi. Suuuuuuuuuper, si mislim. Popokam že prej pripravljen paketek (v originalno embalažo zapakiran vrvični telefon) in se s kolesom odpravim na Brnčičevo (pa ravno danes sem brez avta, nič hudega, se bom mal razmigal).
Ves prešvican pridrvim na Brnčičevo, po parih minutah le pridem na vrsto. Ves vesel pomolim dopis in pojasnim kaj me tišči. Tajnica popoka telefon in dopis ter se odpravi v delavnico. Čakam, čakam ... in dočakam. "Gospod, žal brezvrvičnih telefonom še ni mogoče dobiti čeprav na intenetu piše, da je. Jih še vedno testiramo. V tednu ali dveh pa bo možna zamenjava." Draaaaaaama, šele takrat zakuham, stiskam pesti in se brzdam, da ohranim miren glas. Navsezadnje prijazna tajnica ni nič kriva. Z milim glasom se mi opravičuje, kaj ji pa drugega preostane. Pravi, da mi verjame, da sem pred prihodom telefoniral in dobil pozitiven odgovor. Na koncu mi da njeno službeno telefonsko številko, da pokličem čez teden ali dva in se prepričam o možnosti zamenjave.
Mater wola, pa s kom je pol operater govoril, kdo je sploh kompetenca na Storitvenem centru Ljubljana? Mah ... amaterji, jebe lud zbunjenog.
Na koncu še enkrat: T-2, pejd v ricmane!
Od kdaj pa to?
Kolebam, kolebam 
